Nastanek in razvoj juda
Ljudje so se že od nekdaj borili in tako razvijali in izpopolnjevali tehniko borbe človeka proti človeku. Tehnike borbe so se učili že v starem Egiptu, Tibetu ter viteški bojevniki v srednjem veku. Vsi ti načini bojevanja so se obdržali vse do danes in spadajo k sedanjosti juda.
 Judo je borilna veščina z zelo zapleteno zgodovino. Njegova zgodovina je prepletena s številnimi legendami.
Najlepša je zgodba o japonskem zdravniku Akiami Shirobeu Joshitaki, ki je domoval na Kitajskem in se učil borilne veščine tes.
Nekega dne je opazoval kako močan veter lomi veje starega hrasta. Pri hrastu je bila nežna, tanka vrba, ki se je gibko, zvijajoč upirala močnim sunkom vetra. Ob pogledu na ta drevesa je dojel bistvo načela bojevanja z golimi rokami, ki glasi: ˝Popusti, da zmagaš˝.
Kmalu se je vrnil na Japonsko in ustanovil šolo ˝Vrbino srce˝, v kateri je poučeval ta način bojevanja z golimi rokami in ga poimenoval jiu-jitsu (nežni način).
Moderni judo
 Ustanovitelj modernega juda je Jigoro Kano. Rojen je bil leta 1860 na Japonskem. Že od zgodnje mladosti je proučeval različne šole jiu-jitsuja.
Zavzemal se je, da borilne veščine, ki predstavljajo učinkovito metodo psihofizičnega in moralnega razvoja, ne bi potonile v pozabo. Tako je s svojim delom poizkušal svetu prenesti del japonske kulturne dediščine in uspelo mu je razviti moderen šport.
Leta 1882 je Kano ustanovil inštitut za iskanje poti, poimenovan Kodokan, kjer je natančno in dolgotrajno preučeval različne šole borilnih veščin. Med najbolj znanimi ter najboljšimi šolami sta takrat bili šoli Kito Riu ter Tenshin Riu.
Med svojim preučevanjem je izbral najboljše ter najučinkovitejše tehnike, jih nato izpopolnil in oblikoval. Tako je izoblikoval lasten sistem boja in ga poimenoval ju-do, kar pomeni: ju – nežen, gibek; do – pot, način, princip. K temu ga je vodil njegov osebni moto z načelom ˝Z minimumom moči do maksimalnega učinka˝.
Na začetku je Kanova ustanova Kodokan imela samo skromno dvorano z dvanajstimi blazinami v izmeri približno 12 m 2. Bilo je prostora le za sensea Kanota in njegovih 9 učencev.
 Po tako skromnem začetku, so v tistem obdobju močno dvomili v uspešen razvoj juda. Ker je bil Jigoro Kanoj izredno močan in uporen človek, mu je le uspelo za judo postaviti čvrst in zdrav temelj. Nadaljeval je z razvojem in ga nenehno izpopolnjeval. Kmalu so na Kanota pritisnili in se uprli zagovorniki stare klasične šole jiu-jitsu. Spor so uspeli rešili na zelo športen način. Leta 1886 so priredili tekmovanje med ekipo šole Kodokana in ekipo takrat najbolj znane šole v jiu-jitsu Tocuka.
Ekipi sta šteli po petnajst članov (medtem, ko je Kanova šola štela že 179 članov). Kodokanova ekipa je dosegla zelo velik uspeh in to kar s 13 zmagami in samo 2 neodločena izidoma. S tem rezultatom so se odprla vrata uspešnemu razširjanju juda po celem svetu.
Zmaga Kanove ekipe se je najbolje odražala pri oblikovanju tehnike juda. Vzporedno so se oblikovali tudi Kanovi osnovni izreki, ki so zelo pomembni za judo in sicer: ˝Z minimumom moči maksimalen učinek˝, ˝Popusti, da zmagaš˝ in ˝Skupen napredek z medsebojno pomočjo˝.
O svojih ciljih je Kano dejal:
˝Judo predstavlja način s pomočjo katerega lahko najbolj učinkovito uporabimo fizično in psihično moč. V poučevanju napada in obrambe, judo krepi vaše telo in duha in vam pomaga, da njegove principe sprejmete kot svoje. Na ta način se izpopolnjujete in postajate vzoren član skupnosti. To pa je končni cilj juda˝
Velika želja Jigora Kana je bila, da postane judo olimpijska disciplina, vendar uresničitve te svoje želje ni doživel. Umrl je leta 1938 na Japonskem.
 Po prvi svetovni vojni judo le doživi svoj velik razcvet. Že leta 1928 v Nacionalni judo zvezi Evrope določijo pravila te športne borbe. Takoj po uveljavitvi teh pravil, postane judo svetovni šport. Leta 1948 končno v Londonu ustanovijo Judo zvezo Evrope in nato leta 1966 v Tokiu še Mednarodno svetovno judo federacijo.
Želja velikega človeka juda, Jigora Kana, se je uresničila šele leta 1964 na olimpijskih igrah v Tokiu. Judo se prvič pojavi na olimpijskih blazinah. V Muenchnu leta 1972 dobi status stalnega člana velike družine olimpijskih športov. Judo le postane OLIMPIJSKA DISCIPLINA.
Vir:
Jan Perša, 1.ag
Seminarska naloga: Judo
Maribor, aprila 2005
Srednja elektro-računalniška šola, Maribor
|
